Osrednji cilj izgradnje »gigabitnega mesta« je zgraditi temelje za razvoj digitalnega gospodarstva in spodbuditi socialno gospodarstvo v novo fazo visokokakovostnega razvoja. Zato avtor analizira razvojno vrednost »gigabitnih mest« z vidika ponudbe in povpraševanja.
Na strani ponudbe lahko »gigabitna mesta« maksimizirajo učinkovitost digitalne »nove infrastrukture«.
V zadnjih nekaj desetletjih se je praksa izkazala za učinkovito pri uporabi obsežnih naložb v infrastrukturo za spodbujanje rasti sorodnih panog in izgradnjo dobrih temeljev za trajnostni razvoj socialnega gospodarstva. Ker nova energija in nove informacijske in komunikacijske tehnologije postopoma postajajo vodilna gonilna sila socialnega in gospodarskega razvoja, je treba še okrepiti gradnjo nove infrastrukture za doseganje »premičnega« razvoja.
Najprej, digitalne tehnologije, kot so gigabitna pasivna optična omrežja, imajo znaten donos na vzvod. Glede na analizo Oxford Economics se lahko za vsak dolar povečanja naložb v digitalno tehnologijo BDP poveča za 20 dolarjev, povprečna stopnja donosa naložb v digitalno tehnologijo pa je 6,7-krat večja kot pri nedigitalni tehnologiji.
Drugič, gradnja gigabitnega pasivnega optičnega omrežja temelji na velikem industrijskem sistemu, učinek povezave pa je očiten. Tako imenovani gigabit ne pomeni, da najvišja hitrost terminalske povezave doseže gigabit, ampak da mora zagotoviti stabilno uporabo gigabitnega pasivnega optičnega omrežja ter spodbujati zeleni in energetsko varčni razvoj industrije. Posledično so (GPON) gigabitna pasivna optična omrežja spodbudila načrtovanje in gradnjo novih omrežnih arhitektur, kot so integracija omrežij v oblaku, modeli »East Data, West Computing« in drugi, ki so spodbudili širitev hrbteničnih omrežij in gradnjo podatkovnih centrov, računalniških centrov in robnih računalniških objektov. Spodbuja inovacije na različnih področjih informacijske in komunikacijske industrije, vključno s čipovnimi moduli, standardi 5G in F5G, zelenimi algoritmi za varčevanje z energijo itd.
Končno je »gigabitno mesto« najučinkovitejši način za spodbujanje izgradnje gigabitnega pasivnega optičnega omrežja. Prvič, gostota mestnega prebivalstva in industrije omogočata širšo pokritost in globlje aplikacije kot na podeželju; drugič, telekomunikacijski operaterji so bolj aktivni pri vlaganju v mestno infrastrukturo, kar lahko hitro prinese dobiček. Kot profitni center za spodbujanje uporablja metodo »gradnja-obratovanje-dobiček«, medtem ko se pri gradnji infrastrukture na podeželju bolj osredotoča na uresničevanje univerzalnih storitev; tretjič, mesta (zlasti osrednja mesta) so vedno nova. Na območjih, kjer se prvič uvajajo tehnologije, novi izdelki in nove zmogljivosti, bo gradnja »gigabitnih mest« igrala demonstracijsko vlogo in spodbujala popularizacijo gigabitnih pasivnih optičnih omrežij.
Na strani povpraševanja lahko »gigabitna mesta« spodbudijo razvoj digitalnega gospodarstva z vzvodom.
Že samoumevno je, da lahko gradnja infrastrukture igra pomembno vlogo pri spodbujanju družbenega in gospodarskega razvoja. Kar zadeva vprašanje »najprej kokoš ali jajce«, če pogledamo nazaj na razvoj industrijskega gospodarstva, je običajno najprej tehnologija, nato pa se pojavijo pilotni izdelki ali rešitve; obsežna gradnja infrastrukture, ki ustvarja zadosten zagon za celotno industrijo, z inovacijami, trženjem in promocijo, industrijskim sodelovanjem in drugimi metodami omogoča učinkovito uresničitev vzvodne naložbene vrednosti infrastrukture.
Gradnja gigabitnega pasivnega optičnega omrežja, ki ga predstavlja »gigabitno mesto«, ni izjema. Ko je policija začela spodbujati gradnjo »dvojnega gigabitnega« omrežja, je šlo za umetno inteligenco, tehnologijo veriženja blokov, metaverzum, video ultra visoke ločljivosti itd. Predvečer polnega vzpona novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki jih predstavlja internet stvari, sovpada z začetkom celovite digitalizacije industrije.
Izgradnja gigabitnega pasivnega optičnega omrežja ne le pomeni kakovostnega preskok v obstoječi uporabniški izkušnji (kot je gledanje videoposnetkov, igranje iger itd.), temveč tudi odpira pot razvoju novih industrij in novih aplikacij. Na primer, industrija prenosov v živo se razvija v smeri prenosov v živo za vsakogar, visoka ločljivost, nizka zakasnitev in interaktivne zmogljivosti pa so postale resničnost; medicinska industrija je uresničila celovito popularizacijo telemedicine.
Poleg tega bo razvoj gigabitnih pasivnih optičnih omrežij pripomogel tudi k varčevanju z energijo in zmanjševanju emisij ter k zgodnji uresničitvi cilja "dvojnega ogljika". Po eni strani je gradnja gigabitnega pasivnega optičnega omrežja proces nadgradnje informacijske infrastrukture, s katerim se doseže "premik" na nizko porabo energije; po drugi strani pa se je z digitalno transformacijo izboljšala operativna učinkovitost različnih sredstev. Na primer, po ocenah lahko samo v smislu izgradnje in uporabe F5G v naslednjih 10 letih zmanjša emisije ogljikovega dioksida za 200 milijonov ton.
Čas objave: 26. maj 2023
