Osnovni cilj izgradnje »gigabitnega mesta« je zgraditi temelje za razvoj digitalne ekonomije in spodbuditi socialno ekonomijo v novo stopnjo visokokakovostnega razvoja. Zato avtor analizira razvojno vrednost »gigabitnih mest« z vidika ponudbe in povpraševanja.
Na strani ponudbe lahko »gigabitna mesta« povečajo učinkovitost digitalne »nove infrastrukture«.
V zadnjih nekaj desetletjih se je v praksi izkazalo, da se z obsežnimi naložbami v infrastrukturo spodbuja rast sorodnih industrij in gradi dobra podlaga za trajnostni razvoj socialne ekonomije. Ker nova energija in nove informacijsko-komunikacijske tehnologije postopoma postajajo vodilno gibalo družbenega in gospodarskega razvoja, je treba še okrepiti gradnjo nove infrastrukture za dosego »premikajočega« razvoja.
Prvič, digitalne tehnologije, kot so gigabitna pasivna optična omrežja, imajo pomemben donos finančnega vzvoda. Po analizi Oxford Economics se lahko za vsak 1 dolar povečanja naložbe v digitalno tehnologijo BDP poveča za 20 dolarjev, povprečna stopnja donosnosti naložbe v digitalno tehnologijo pa je 6,7-krat večja kot v nedigitalni tehnologiji.
Drugič, konstrukcija gigabitnega pasivnega optičnega omrežja temelji na obsežnem industrijskem sistemu in učinek povezave je očiten. Tako imenovani gigabit ne pomeni, da najvišja hitrost na strani terminalske povezave doseže gigabit, ampak da mora zagotoviti stabilno izkušnjo uporabe gigabitnega pasivnega optičnega omrežja in spodbujati zeleni in energetsko varčni razvoj industrije. Posledično so (GPON)Gigabitna pasivna optična omrežja spodbujala načrtovanje in gradnjo novih omrežnih arhitektur, kot so integracija omrežja v oblaku, »East Data, West Computing« in drugi modeli, ki so spodbujali širitev hrbteničnih omrežij in izgradnja podatkovnih centrov, centrov računalniške moči in robnih računalniških objektov. , Spodbujati inovacije na različnih področjih v informacijski in komunikacijski industriji, vključno z moduli čipov, standardi 5G in F5G, zelenimi algoritmi za varčevanje z energijo itd.
Končno je »gigabitno mesto« najučinkovitejši način za spodbujanje izgradnje gigabitnega pasivnega optičnega omrežja. Eno je, da so mestno prebivalstvo in industrije gosto in z enakim vložkom virov lahko dosežejo širšo pokritost in globlje aplikacije kot podeželska območja; drugič, telekomunikacijski operaterji so bolj aktivni pri vlaganju v mestno infrastrukturo, ki se lahko hitro povrne. Kot profitni center za spodbujanje uporablja metodo »gradnja-obratovanje-dobiček«, pri gradnji infrastrukture na podeželju pa se bolj osredotoča na realizacijo univerzalnih storitev; tretjič, mesta (zlasti osrednja mesta) so bila vedno nova. Na območjih, kjer so tehnologije, novi izdelki in novi objekti prvič implementirani, bo gradnja »gigabitnih mest« igrala predstavitveno vlogo in spodbujala popularizacijo gigabitnih pasivnih optičnih omrežij.
Na strani povpraševanja lahko »gigabitna mesta« okrepijo močan razvoj digitalnega gospodarstva.
Aksiom je že, da lahko gradnja infrastrukture igra vlogo vzvoda pri spodbujanju družbenega in gospodarskega razvoja. Kar zadeva vprašanje »najprej kokoš ali jajce«, če pogledamo nazaj na razvoj industrijskega gospodarstva, je na splošno najprej tehnologija, nato pa se pojavijo pilotni izdelki ali rešitve; obsežna gradnja infrastrukture, oblikovanje zadostnega zagona za celotno industrijo, z inovacijami, trženjem in promocijo, industrijskim sodelovanjem in drugimi metodami omogočajo učinkovito realizacijo vzvodne naložbene vrednosti infrastrukture.
Konstrukcija gigabitnega pasivnega optičnega omrežja, ki jo predstavlja »gigabitno mesto«, ni izjema. Ko je policija začela promovirati izgradnjo »dvojnega gigabitnega« omrežja, so bili to umetna inteligenca, blockchain, metaverse, video ultra visoke ločljivosti itd. Internet stvari sovpada z začetkom celovite digitalizacije industrije.
Izgradnja gigabitnega pasivnega optičnega omrežja ne naredi samo kvalitativnega preskoka v obstoječi uporabniški izkušnji (kot je gledanje videoposnetkov, igranje iger itd.), ampak tudi odpira pot razvoju novih industrij in novih aplikacij. Na primer, industrija oddajanja v živo se razvija v smeri oddajanja v živo za vsakogar in visoke ločljivosti, nizke zakasnitve in interaktivne zmogljivosti so postale resničnost; medicinska industrija je dosegla obsežno popularizacijo telemedicine.
Poleg tega bo razvoj gigabitnih pasivnih optičnih omrežij pomagal tudi pri varčevanju z energijo in zmanjšanju emisij ter pripomogel k zgodnji uresničitvi cilja »dvojnega ogljika«. Po eni strani je izgradnja gigabitnega pasivnega optičnega omrežja proces nadgradnje informacijske infrastrukture, ki uresničuje »premik« premajhne porabe energije; po drugi strani pa se je z digitalno transformacijo izboljšala učinkovitost delovanja različnih sredstev. Na primer, po ocenah lahko samo v Kar zadeva konstrukcijo in uporabo F5G, lahko pomaga zmanjšati 200 milijonov ton emisij ogljikovega dioksida v naslednjih 10 letih.
Čas objave: 26. maj 2023
